Osipanje

Osipanje

Život
na mojim ramenima
ponekad odzvanja,
kao dijamantom
brušena čaša –
na stecištu onih senki,
koje putuju sa mnom,
kao žeđ
i glad.

Život
na mojim ramenima
ponekad izmakne
lebdeće dane, puteve…
one nezaboravljene,
u sebe urezane,
da u zabludi pomislim,
kako meni peva,
zaljubljeni cvrčak.

Osip

Življenje
na mojih ramenih
včasih zazveni,
kot brušen kozarec
rezan z diamantom –
na stičišču tistih senc,
ki potujejo z mano,
kot žeja
in glad.

Življenje
na mojih ramenih
včasih spodmakne
viseče dneve, poti…
tiste nepozabljene,
vrezane vase,
da v utvari pomislim,
kako meni poje,
zaljubljeni škržat.

Milena Sušnik Falle

Samoća (Samota)

SAMOĆA

Samoću ljubiš
polako
kada postaju
mnoge riječi
kanalizirane u šutnju
I mrlja na duši
dobije sliku
bes snova.

Čekanje
na jutro
koje nakon noći
ne užari
kao dodir stvari
na izgubljenom mjestu;
neizvjesnost
u bandažiranju emocija
za novi dan.

SAMOTA

Vzljubiš jo,
počasi,
ko postanejo
mnoge besede
speljane v molk
in pega duše
dobiva podobo
brez sanj.

Čakanje
jutra,
ki po noči
ne zažari,
kot dotik stvari
na izgubljenem mestu;
negotovost
v povojih čustev
za nov dan.

(pesniška zbirka Tempus fugit )

Milena Sušnik Falle – Slovenija

Sve moje

VSE MOJE (dvojezično)

Moje široke ceste,
razvlečene
pod izkušnjami,
nikoli dokončne
v padcih in dvigih
se rogajo
z obrisi stopinj,
vidno odtisnjenih
v nerazpihanem usodnem
prahu.
Moja utrujena usta,
drevenijo
na valovih
morja nemira,
ki ga nisem
nikoli preplula,
navzeta
neukrotljivega
strahu…
Moji temelji življenja,
s hladom mnogih senc
zastirajo eno,
zdaj drugo oko –
podkrepljeni s pečatom
minevanja,
suličaste ostrine
v prepočasnem
razmahu.

Milena Sušnik Falle – Slovenija

SVE MOJE

Moji široki drumovi,
raspredani iskustvima,
neograničeni
usponima i padovima,
rugaju se
obrisima stopa
vidljivo utisnutim
u nerazvejanoj kobnoj
prašini.
Moja umorna usta
skamene
na talasima
mora nespokojstva,
kojeg nikad
preplovila nisam,
prepojena
neukrotivim
strahom…
Moji fundamenti života,
hladnoćom brojnih senki
prekrivaju jedno,
pa drugo oko –
potvrđeni pečatom
nepostojanosti,
oštrinom koplja,
u presporom
razmahu.

Milena Sušnik Falle – Slovenija

Krišom

KRIŠOM (dvojezično)

Sve moje
staze
pređene,
prašinom posute
do tebe,
neubrane sreće,
same ostaše …

Napuštene,
u raskršća
osećaja nasukane,
zanosom survane,
mnome proceđene –
samoćom
žigosane …

NA TIHO

Vse moje
steze
prehojene,
zaprašene
do tebe,
nepobrane sreče,
ostajajo same…

Opuščene,
v razpotja
čustev speljane,
sesute zanosa,
precejene skozi mene –
v samoto
zaznamovane…

Milena Sušnik Falle – Slovenija

(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)

Preludijum

PRELUDIJUM (dvojezično)

Na danima dalekim
leta vrelog,
ožiljak sećanja …

… tamo,
gde se sunce propinje
do purpurne zore,
gde s imenom
na ustima
trenutci, ne teku više …

PRELUDIJ

Na oddaljenih
dneh vročega poletja
zaznamek spomina…

…na tistem mestu,
kjer se sonce razteza
do rdeče zarje,
kjer se z imenom
na ustih
ustavljajo trenutki…

Milena Sušnik Falle – Slovenija –

(Pesniška zbirka PROZORNI KRISTALI JUTRA)

UTRNULI PLAMENOVI

UGASLI PLAMENI

So noči,
ki jih ne prespiš,
noči, ko se od sten sočutja
lušči praznota.
So noči,
ko v brezglasnosti
dohitevaš
vse tiste ure,
ki si jih dal
brez vrnitve..
So noči,
ko čutiš uteho
govoriti spominu…

UTRNULI PLAMENOVI

Postoje noći,
koje probdiš,
noći, u kojima se sa litica saosećajnosti
kruni praznina.

Postoje noći,
u kojima nemo
sustižeš
sve one sate,
koje si dao,
nepovratno …

Postoje noći,
kada šapućući sećanju,
osetiš utehu …

Milena Sušnik Falle – Slovenija – Pesniška zbirka PROZORNI KRISTALI JUTRA